Ansambel Petra Finka je nastal leta 1992. Že leto prej pa je Peter kot solist na diatonični harmoniki posnel kaseto, na kateri je deset lastnih instrumentalnih skladb.
Prvi nastop ansambla nasploh je bil izbor za uvrstitev na Ptujski festival (slika levo). Takrat so poleg vodje ansambla v sestavu igrali še kitarist Slavko Božič, pevec in basist Marjan Turk ter pevka Mojca Pavlič. Nastop na festivalu je bil presenetljivo zelo uspešen, saj so si s skladbo Ponosni smo nate priigrali zlato Orfejevo značko in bili proglašeni za najboljšega debitanta festivala. Posneli smo tudi svoj prvi spot za nacionalno televizijo. Ansambel pa v tej sestavi ni deloval naprej, kajti Marjan, ki nam je samo pomagal se je vrnil nazaj v Švico in začelo se je iskanje novega člana. Naključje je hotelo, da je prav takrat prenehal z delovanjem ans. Slavka Pluta in pridružil se nam je Zdravko Blažič in poleti 1993 tudi pevka Jožica Mavsar, ki je zamenjala Mojco, ki se je posvetila solistični karieri.
Naslednji korak je bi izid druge kasete (prve z ansamblom) z naslovom Novo življenje, ki je izšla l.1994. Naša tedaj nova pevka je pokazala vse svoje sposobnosti, kajti večina skladb je bilo solističnih. Že takoj naslednje leto smo posneli tretjo kaseto z naslovom Ko ata naš slavi. To kaseto je še posebej zaznamovala skladba Franc Poslan'c, s takrat še posebej aktualnim šaljivim besedilom. Neopažen pa ni ostal tudi instrumentalni valček z naslovom Valček za Ano, ki ga je v svoj repertoar uvrstilo kar nekaj »frajtonarjev«. Naslednja štiri leta smo se bolj kot snemanju kaset posvetili nastopom na festivalu Slovenska polka in valček. Ansambel pa je doživel tudi kar nekaj kadrovskih sprememb. Leta 1996 se nam je pridružil basist Željko Mevželj. Leto kasneje je iz ansambla odšel Zdravko Blažič in zamenjal ga je Slavko Jereb. Mevžlja je isto leto zamenjal Imre Čaki, ki pa je vztrajal samo eno leto. Pridružil se nam je Simon Kovačič. Tako je leta 1998 nastala zasedba, ki je skupaj vztrajala vse do februarja leta 2005. Na festivalu Slovenska polka in valček leta 1998 smo nastopili z skladbo Soncu sem zaprla vrata. Proglasili so jo kot zmagovalno vendar se je kasneje izkazalo, da je bila pomota. Razočaranje je seveda bilo veliko, vendar smo kasneje ugotovili, da je bila to za nas kar dobra reklama. Skladba Soncu sem zaprla vrata, pa je postala uspešnica.
Leto 1999 pa je bilo naše najuspešnejše. Skladba Rada bi še plesala je postala naj valček festivala SPV. S tem uspehom pa se je tudi marsikaj spremenilo. Vabila za nastope se deževala iz vse Slovenije, o našem uspehu so se razpisali časopisi, dobili smo prvo res pravo uspešnico. Da je bil uspeh popoln, je istočasno izšla tudi četrta kaseta in prvič tudi CD plošča z naslovom Rada bi še plesala. Tukaj so bile zbrane vse skladbe iz naših dotedanjih nastopov na SPV, skoraj za vse skladbe pa smo tudi posneli spote za nacionalno televizijo.
Tudi v letu 2000 je še odmeval uspeh z omenjenega festivala. Naša nova zgoščenka je bila nominirana za Zlatega petelina. Žal ga nismo dobili, bili pa smo edini narodno-zabavni ansambel, ki je na tej prireditvi igral v živo. Ker na starih lovorikah ni dobro spati, smo jeseni začeli pripravljati gradivo za nov izdelek. Tokrat je prvič kot solist v skladbi Oprosti mi predstavil tudi pevec Slavko Jereb. Ko so jo začeli predvajati po raznih radijskih postajah, poslušalci sprva sploh niso vedeli, da gre za naš ansambel, saj so bili vajeni samo ženskih solističnih vložkov. Po televizijski predstavitvi pa so skladbo z navdušenjem sprejeli. Enako navdušena pa je bila tudi strokovna komisija na festivalu Zaigrajmo in zapojmo v Novem mestu, ki nam je za izvedbo te skladbe podelila najvišje priznanje. Sledile so še druge uspešne pesmi- recimo Ohcet bo. Z njo smo se leta 2001 znova uvrstili na sklepno prireditev Slovenska polka in valček. Dokazali smo, da znamo zaigrati tudi poskočno polko. Do tedaj je namreč velikokrat kdo pripomnil, da na festivalih igramo samo otožne valčke. V maju istega leta je izšla kaseta in zgoščenka z naslovom Na Dolenjskem. Leta 2002 smo se preizkusili tudi v zabavnih vodah. Posneli smo pet skladb in se z eno predstavili tudi v oddaji Vsakdanjik in praznik. Leta 2003 smo se spet uvrstili na festival Slovenska polka in valček in to s skladbo Morska pravljica. Pesem je prejela nagrado strokovne komisije za najlepšo melodijo in najboljše besedilo, ki ga je napisala Fanika Požek. Dobili smo največjo uspešnico do sedaj. Veselje je gledati ljudi kako na raznih igranjih prepevajo tvojo pesem in jo znajo celo na pamet. Da je skladba zares prava uspešnica pove tudi to, da jo ansambli, ki imajo podoben sestav kot mi uvrščajo v svoj repertoar. Sledile še ostale uspešne skladbe: Le kaj bi na svetu počel, Zapeljiva soseda, Ko padejo zvezde in druge. Konec leta 2004 je izšel nov album z logičnim naslovom Morska pravljica.
Februarja leta 2005 pa je v ansamblu zavel svež veter. Pevko Jožico Mavsar je zamenjala Urška Klobučar. Odlična mlada pevka iz Bele krajne je bila do tedaj povsem neznano ime v narodno zabavnih vodah. Kitarista Slavka Božiča pa je zamenjal Simon Potočar, znan dolenjski glasbenik, ki je poleg igranja v očetovem ansamblu sodeloval pri številnih glasbenih projektih. Oba nova člana sta se zelo hitro znašla v novem okolju. Ansambel je takoj naslednji mesec že nastopil v oddaji Pri Jožovcu z Natalijo z novo priredbo Morske pravljice in pesmijo Zapeljiva soseda. Presenečeni smo bili nad odzivom. Ljudje so bili navdušeni nad žametnim glasom naše nove pevke. Da smo pri izbiri novih članov imeli res srečno roko, se je pokazalo tudi naslednji mesec, saj je skladba Zapeljiva soseda postala mesečna zmagovalka prireditve Naj viža za mesec april.
Ansambel je z novo zasedbo dobil tudi nov zagon. Začele so se snemati nove melodije. Leta 2007 se ansambel uvrsti v finale festivala SPV s skladbo Ribič, katera je še istega leta postala tudi viža meseca junija. Rodila se je nova uspešnica. Pravi preporod je doživela tudi skladba Zapeljiva soseda, saj jo je DJ Svizec »preoblekel« v remix verzijo. Predvsem mladi poslušalci so navdušeni in ne mine zabave, kjer se je ne bi slišalo.
Leta 2008 je Urška izbrana za najboljšo pevko narodnozabavne glasbe po mnenju internetnih glasovalcev. Konec leta 2008 pa ansambel pri založbi VOX izda nov album z naslovom Tri leta sem jo čakal.
Leta 2009 je ansambel zapustil pevec Slavko Jereb, ki se je posvetil gostinstvu. Odlično ga je nadomestil Denis Zupan, ki se je kot pevec, kitarist, avtor in humorist dokazal že v ansamblu Ceglar. Leta 2010 nastaneta dve povsem novi melodiji in video spota. Poslušalci so obe skladbi in nov glas pevca Denisa odlično sprejeli. Pesem "Nocoj še zadnjič bom prišel" je postala uspešnica.